Parodontalne bolezni
V sklop obolenj v ustni votlini uvrščamo tudi parodontopatije in parodontozo. Parodontalna bolezen ali parodontopatije so prisotne pri več kot 70-odstotkih populacije ljudi. Ti brez zdravljenja tvegajo izgubo zob. Sčasoma se parodontopatije razvijejo v parodontitis. Parodontopatije so najpogostejša bolezen ustne votline. Dokazano je tudi, da parodontopatije vplivajo na sistemsko zdravje človeka, saj se bakterije iz obzobnih žepov ob žvečenju ali ščetkanju vnašajo v krvni obtok in povzročajo vnetja v oddaljenih tkivih. Še pomembneje je, da je ta bolezen povezana predvsem s kardiovaskularnimi boleznimi, povzroči in pospeši srčno žilna obolenja, poslabša metabolično urejenost sladkornih bolnikov, poveča verjetnost prezgodnjega poroda, novorojenčki mater s temi težavami imajo nižjo porodno težo, pri starejših ljudeh s parodontalno boleznijo pa se pogosteje pojavljajo pljučna obolenja. Bistven dejavnik tveganja za vnetje obzobnih tkiv (parodontopatije) je bakterijski zobni plak (plast ostankov hrane, sline in bakterij), ki povzroča nastanek kariesa oziroma zobnih oblog. Obzobno tkivo postane rdeče, boleče, oteklo in krvavi. Pri parodontopatijah, predstopnji parodontitisa, se pod obzobnim tkivom začnejo množiti bakterije, ki uničujejo podporne strukture, povzročajo nastanek žepov in umikanje kosti. Vnetje običajno napreduje brez bolečin, zelo dolgo je krvavitev edini znak, ki nas opozarja na prisotnost vnetja, na koncu pa lahko pripelje do izpadanja zob. Ob omenjenim glavnim dejavnikom tveganja za vnetje obzobnih tkiv so tu še kajenje, stres, genetski dejavniki, sladkorna bolezen in druge sistemske bolezni, hormonske spremembe in osteoporoza in tudi celiakia.
Pri parodontalnih boleznih gre za kronične bakterijske infekcije, ki prizadenejo obzobno tkivo in obzobno kostnino, posledica tega je majavost zob. Običajno je gingiva vijolično-rdeče barve in nabrekla, ker bakterije, ki se namnožijo v žepu med zobom in gingivo, povzročajo
Ne čakajte na trenutek, ko se zob začne majati. Ko začutite nabreklost dlesni, oteklino in krvavitve iz dlesni, ko se poveča občutljivost zob na spremembo temperature, vam zaudarja iz ust, je skrajni čas, da obiščete zobozdravnika. Zob je še mogoče rešiti.
Kdaj posumimo na pojav parodontalne bolezni?
- rob dlesni je pordel in otečen,
- krvaveče dlesni,
- slab zadah iz ust,
- povečana občutljivost na toploto in hlad ter
- majavost zob.
Če pride pacient pravočasno k zobozdravniku, se parodontopatije zelo uspešno zdravijo z odstranjevanjem zobnega kamna, zobnih plakov, zdravljenjem zobnih žepov (to je zelo uspešno z laserjem Waterlase iPlus). Če je bolezen preveč napredovala, je potreben kirurški poseg. Velik uspeh zdravljenja prinaša terapija z laserjem Waterlase iPlus® in aparatom Healozone®. Način zdravljenja je odvisen od stopnje obolenja, za vsak primer pripravim individualen načrt zdravljenja. Tudi za vas bom našla najustreznejši način in postopek. Pacienti s tem obolenjem zaznajo povečano občutljivost na toploto, hlad in pritisk. Vnetje gingive ni samo znak bolezni zob, slabe ustne higiene, ampak tudi eden od zgodnjih znakov nekaterih drugih bolezni.
Pri parodontalnih boleznih odraslih je pogosto prizadeta gingiva, parodontalni ligamenti in kostnina okrog zobne korenine. V nastali obzobni žep se nabirajo ostanki hrane in bakterije. Posledica tega je okvara zobnih vezi, kost ob zobu se topi, zob se začne majati, na koncu ga moramo izpuliti ali izpade sam.
V ustih se srečujemo tudi z različnimi bolezenskimi spremembami dlesni in ustnic. Zelo pogost je herpetični gingivostomatitis. Spremenjeno področje na sluznici je boleče, pojavi se drobna afta, ki se zaradi poškodbe spremeni v bolečo erozijo. Obolenje povzroča virus Herpes simplex.
Pri pregledu obzobnih tkiv vedno izmerim tudi globino obzobnega žlebička in pogledam na morebitno formiranje žepov. Hujše vnetne spremembe zaznamo tudi na rentgenski sliki.
Parodontalna bolezen se začne kot vnetje dlesni (gingivitis). To je zgodnja faza, pri kateri postanejo dlesni rdeče, napete in krvavijo.
Terapija: Potrebno je čiščenje obzobnih žepov, kar lahko kvalitetno opravi le zobozdravnik. Sanacijo vnetja žepov uspešno izvajam z laserjem Waterlase iPlus. Izboljšanje stanja v ustih se pogosto pokaže že v nekaj dneh, včasih je postopek s tretmajem treba ponoviti.
Laser Waterlase je tudi izredno primeren za zdravljenje herpetičnih sprememb v ustih. Pri hujših spremembah je potrebna operacija dlesni. Tudi to opravim z laserjem Waterlase iPlus. V primerjavi uporabe skalpela je poseg z laserjem bistveno manj boleč. Včasih je potrebna še podporna terapija z antibiotiki.
Gingivalna recesija je razgaljenje korenine zoba, povzročeno z izgubo tkiva dlesni in retrakcija roba dlesni od krone zoba proti korenini. Recesija dlesni se lahko začne že v najstniški dobi, močneje se izrazi po 40. letu starosti. Najpogostejši vzrok je vnetje dlesni (periodontalna bolezen), agresivno in nepravilno ščetkanje zob, nepravilno nitkanje zob (poškodovanje dlesni), prirojeno tanko in nezadostno gingivalno tkivo lažje vodi do gingivalne recesije, nekatera psihiatrična obolenja, ko si otrok z nohtom odriva dlesen, pomanjkanje vitamina C, pirsing v ustnici ali jeziku, nepravilen položaj zoba, ki je ob žvečenju močno preobremenjen.
